![]() |
|
![]() |
|
|
VEZJE ZA ZAKASNJEN IZKLOP NOTRANJE LUČKE V AVTOMOBILU OPOZORILO: članek je v fazi nastajanja Veliko avtomobilov, nima originalno vgrajene zakasnitve za notranjo lučko, ki se prižge, ko so vrata odprta. Ta zakasnitev je zelo dobrodošla, da v temi lažje vtaknemo ključ v ključavnico. Za ta namen sem izdelal tri verzije tega vezja. Prva in druga verzija zakasnilnega vezja Vezje je sestavljeno tako, da pri montaži v inštalacijo avtomobila ni potrebno prekiniti nobene žice, vezava v inštalacijo avtomobila je paralelna. Vezje ima samo dva priključka za priklop. En priključek je masa ali šasija, in se tja tudi priključi. Kontakt na maso se naredi tako, da s kniping vijakom pritrdimo tranzistor Q1 nekam na pločevino šasije, nekje na skritem mestu. To obenem zagotavlja tudi odvajanje toplote s tranzistorja. Ker vezje deluje tako, da lučka ugaša počasi, tako da svetloba pojenjuje, to pomeni, da je na tranzistorju vedno večja napetost, tok skozenj pa še vedno teče, sicer vedno manjši, ampak produkt napetosti in toka na tranzistorju je znaten. Ker je vezje zelo majhno je namesto ohišja uporabljena skrčna cevka nataknjena čez sestavljeno vezje, samo vezje pa visi na priključkih Q1, kar je za tako majhno vezje mehansko dovolj trdno. Drugi priključek se priključi paralelno na stikalo, ki vklaplja lučko. Stikala so vezana paralelno in proti masi.
Shema vezja prve verzije
Shema vezja druge verzije
Opis in delovanje
V trenutku, ko se odprejo vrata,
se sklene kontakt na stikalu. Kondenzator C1 se sprazni preko stikala
in diode D1. Vezje pa je v bistvu prevezano. Ko zapremo vrata se kontakti
na stikalu odprejo, tedaj nastopi vezje. Ker je C1 prazen je njegova upornost
majhna, skozenj in skozi upor R1 steče tok v bazo Q2, del toka pa gre
skozi R2. Tranzistor Q2 je prevoden ravno toliko, da lahko odpre Q1, preko
Q1 teče tok žarnice. Najprej je padec napetosti na Q1 majhen, ravno toliko
da je Q2 prevoden. S časom pa se polni C1, padec napetosti je na Q1 vedno
večji, lučka vedno manj sveti. Ko C1 doseže maksimalno napetost, tok skozenj
preneha teči, napetost na bazi Q2 pade na nič, zapre se tudi Q1, tok skozi
žarnico od tega trenutka ne teče več. Postopek se ponovi, ko odpremo vrata,
čas pa začne teči v trenutku ko zapremo vrata. Čas zakasnitve je odvisen
v glavnem od kondenzatorja, in uporov predvsem od R2. Vrednost R1 naj
se ne bi spreminjala, namesto R2 pa lahko vstavimo trimer na primer 220K,
kondenzator C1 naj bo 47u za zakasnitev približno 25 sekund in 22u za
zakasnitev približno 12 sekund. Čas zakasnitve je delno odvisen tudi od
moči žarnice, pri močnejši žarnici, je čas krajši, zaradi večjega padca
napetosti na Q1 se kondenzator hitreje polni.
Izgled tiskanega vezja prve verzije na levi in druge na desni
Montažna shema prve verzije na levi in druge na desni
Malo bolj podrobna tipična shema dela inštalacije, ki se nanaša na stikala in lučko, ter vezava zakasnitvenega vezja v inštalacijo je vidna na sliki 4.
Pri tej verziji pa lučka ne ugaša počasi, ampak gori približno 15 sekund, potem pa ugasne. Poleg tega ima dodatno funkcijo, da lučka ugasne takoj, ko na kontrolni vhod, pride napetost večja od 0,7V. Običajno se ta kontrolni vhod veže na kontakt, lahko pa tudi na glavne luči. To pomeni, da če je na kontrolnem vhodu že napetost, potem zakasnitve ni. Če tega ne želimo, ta vhod ne vežemo nikamor. To vezje je primerno za napetost 12V in tudi 24V brez predelav. Slika 5: Shema vezja Opis in delovanje Pri tem vezju pa stvar deluje nekoliko drugače in obratno kot pri prvem. Kondenzator C1 je v času, ko so vrata odprta poln, ko pa se vrata zaprejo, pa se začne prazniti, skozi bazo Q3, ta tranzistor pa odpre Q1 in Q2 vezana v darlington. Namesto teh dveh tranzistorjev lahko uporabimo darlington močnejši tranzistor, uporabi se isto tiskano vezje, le da namesto Q2 vstavimo prevezavo v priključke emitor in baza. V času, ko so vrata odprta se C1 napolni skozi tranzistor Q4, ko pa se zaprejo pa nastane na Q1 padec napetosti, ravno tolikšen, da se odpre tranzistor Q5. padec napetosti na Q1 mora biti, če ne se Q5 ne bi odprl. Tranzistor Q5 se mora odpereti zato, da veže bazo tranzistorja Q4 na maso, da se kondenzator neha polniti, takrat se kondenzator prazni skozi upor R1 in bazo Q3 in upor R2. ko se kondenzator sprazni pod 0,6V, lučka ugasne. S tranzistorjem Q6 na hitro izpraznemo C1, da lučka ugasne. Vhod ACC običajno vežemo na kontakt. Izbor materiala je kar se da preprost, upori so vsi enaki, vrednosti 220K, npn tranzistorji so univerzalni npn, prav tako je tranzistor Q2 lahko univerzalni pnp tranzistor. Za tranzistor Q1 velja enako kot v prvi verziji vezja. Izdelano vezje oblečemo v skrčno cevko, vezje pa je pritrjeno na enak način kot v prvem primeru, ker pa se pri tej verziji tranzistor greje manj, ga ni potrebno pritrditi z vijakom, kontakt na maso pa naredimo z žico. Slika 6: Montažna shema vezja
Vse verzije vezja
so bile razvite leta 1998 in so bile izdelane in vgrajene v avtomobile
v večjih količinah, skratka, zadeva je preizkušena. Ker so bila tiskana
vezja narejena v večjih količinah, še na kratko o tem, kako se takšna
majhna tiskana vezja lažje delajo v samogradnji. Da ne izdelujemo vsake
ploščice posebej, si naredimo predlogo, kot vzorec več predlog skupaj,
na primer 20 kosov, to je 4 stolpce in 5 vrstic, in izdelamo 20 ploščic
naenkrat, kot bi izdelali eno ploščico. Ko je vse zjedkano in zvrtano,
samo s škarjami za pločevino razrežemo na majhne ploščice. Slika 8: Sponka
|